Zimski čas

Zimski čas se mi zdi idealen za poležavanje na toplem, v prijetni družbi prave knjige. Na primer: zleknjena na kavču, pogled skozi okno božajo kot gosji puh velike, po zraku plešoče snežinke, v rokah dobra knjiga. Ali pa: po napornem dnevu končno trenutek zase, v postelji pred spanjem, v rokah knjiga, zunaj pod kandelabrom bleščanje neštetih snežnih kristalčkov, ki objemajo strehe, drevesa, telefonske žice. Kaj pa: na vlaku, pogled se tu pa tam dvigne iznad knjige in se zasanja nad smetanovo belino mimo bežeče pokrajine? …

 Letošnja zima se je januarja pokazala v podobi, kakšno mnogi od nas pomnimo iz otroštva. Tudi našim otrokom je nasula spominov. Naučila jih je, kaj so sankanje, kepanje, smučanje, sneženi mož, iglu, nočni sprehod, ko skozi razparano nebo na zemljo leti na tisoče snežink, kidanje snega …

Na zimo in zimske radosti imam kar najlepše spomine. Letos sem jih z veseljem podoživela. Srečo imam, da lahko rečem: Pa kaj zato, če sem šla v službo parkrat peš!

Ko je čas zaradi snega začel teči počasneje, ko so se vrednote pretresle na situ pomembnosti in ko je večerno pokrajino zajela nezgrešljiva snežna tišina, mi je družbo delala knjiga – roman v pismih – , ki pripoveduje o branju in nenavadnem motivu zanj ter z zanimivega gledišča razpira pogled na preteklost, predvsem pa v izkušnjah posameznika ponavljajočo se sedanjost. Guernseysko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov Mary Ann Shaffer in Annie Barrows.

Za knjižne sladokusce. Toplo priporočam.