Majska zelena

Na ogled postavljam podobo letošnjega vrtička. Dež brez kraja ga je dodobra namočil, sončeva toplota zadnjih dni pa je poskrbela za vzpenjanje kvišku.
Nekaj je bilo tudi razočaranj nepričakovane vrste - rdeči polži nebodijihtreba so požrli dve setvi - nizkega fižola in rukole. Sem že zasejala ponovno. Kupila sem sadike sivke in več vrst mete, ker to menda gospodi ne diši. Vsak večer - v gumijastih škornjih in v pelerini - sem jih pobirala v vedro (mož jih je vozil na druga, a ne večna, lovišča) in upala, da bo končno bolj suho in manj polžje. Pa ni bilo. Sivko, meto in ostala zelišča sem morala umakniti na varno pred požrešneži, sicer jih več ne bi bilo.
Nakar mi v kadi tega tisočletja - beri pod prho - kot Arhimedu šine Evreka! Bilkice bom pred rdečkarji in strunami v slogu Malega princa (ki je pred gosenicami branil vrtnico) zavarovala s steklenimi ali plastičnimi lončki. Tako sem res rešila nekaj rastlin boba in ognjiča, fižola pa mi ni uspelo. Še zmeraj jih pokrivam - čez dan malo posončim in prezračim - ko pa bom dovolj pogumna, jih bom osvobodila.

Edinole grah se je letos uspešno izmuznil polžem.

Posebno veselje imamo s sejanjem sončnic, zelišč, sinko pa tudi s prvim zobanjem jagod.