V družbi z besedami

Zimski čas ima svoje čare. Eden izmed njih je ta, da smo ljudje radi kje na toplem, po možnosti v družbi. Posedimo, poklepetamo, skupaj premagujemo mraz in temo …

Ogrejejo pa nas lahko tudi ljudje sami. V njihovi družbi nam je prijetno, dajejo nam občutek sproščenosti, nas razveselijo, potolažijo, razbremenijo …

Lahko je to čaj, kava, sprehod, prireditev, kosilo. Tek, ples, telovadba. Celo šoping. Včasih lahko še dolgo po srečanju kar žarimo. 
                       k

Zadnjič je v nekem krogu padla beseda o besedi. Beseda ni konj, to vsi vemo. Da lepa beseda lepo mesto najde, tudi. A koliko se tega res zavedamo? V službi sama precej. Besede izbiram, tehtam, nanje sem pozorna. A služba je služba, doma je pesmica drugačna. Doma sem lahko jaz. Tudi sitna, utrujena, tečna. Takrat imajo besede žur. Neprijazne odrinejo prijazne, nestrpne poteptajo strpnice, tiste grde (na določene črke) so zmagovalke v hitrostnih dirkah. Pamet tukaj ne pomaga. Besede prehitevajo misli in včasih so od njih celo močnejše. Čeprav vem, da ne delam (govorim) prav, vseeno to naredim (izgovorim). Kljub vsem sklepom, kako sem bom spremenila, do sedaj želene spremembe ni. Mi manjka spoznanja? Moči? Olike nemara?

Več glav več ve, tako je takrat v naš krožek prineslo zanimivo misel – vsaka beseda z negativnim prizvokom nas na energijski ravni siromaši in izčrpava. Bojda smo lahko utrujeni samo od negativnega govorjenja. Verjamem, da tudi že celo samo od razmišljanja.

Bo to to? Bo to spoznanje naredilo klik v meni in se bom poboljšala? :) Upajmo! Sicer pa – negativnih misli si niti privoščiti ne smem, saj me že avtomatsko vodijo k porazu.

Šalo na stran. Sicer pa se tudi v vsaki šali skriva zrno resnice.

Besede zrcalijo svojo moč tudi v ljudskem. Ljudsko, to je pa že družba, kajne …

V dobri družbi s pomarančnimi torticami