Veseli december

Juhu! December je tu. Jaz sem se ga prav veselila. Tu sva si s sinkom enaka, tudi on komaj čaka radosti decembra - od krašenja stanovanja, ogleda lučk v mestu, peke piškotov, parkeljnov, novoletnih prašičkov, snega ... do pisanja Dedku Mrazu in seveda čakanja na darila. Vmes pa še obisk dobrih zimskih mož tako v vrtcu kot v kulturnem domu, pa še kam se zapeljemo gledat sivobradnega starčka in radost je popolna.
Od vsega tega se jaz veselim okrašenih ulic pa seveda ustvarjanja vseh vrst: voščilnice, smrekica, peka ...

Najbolj pa se veselim občutka, da je decembra drugačen čas. Zame je končno nastopil čas, ko si spet lahko z užitkom ogledam kak romantičen film, zelo zelo priporočam Pisma sv. Nikolaju. Prav zadrževala sem se, da si ga nisem ogledala že čez leto.
Potem se zelo razpoloženo počutim za ljubezensko branje s srečnim koncem. Predlansko odkritje Proti severnemu vetru me je spravilo v neizmerno hrepenenje po nadaljevanju in komaj sem ga dočakala s knjigo Vsakih sedem valov.

Krona vsega pa je bila nato še gledališka predstava, ki je nastala po prvi knjigi, kjer sem od besede do besede podoživljala knjigo, čeprav sem vedela, kako gre in kako se konča. Popolnoma sem se pustila prepustiti srečnemu koncu neke ljubezenske zgodbe. Spremljevalec mi je namenil kakšen začuden pogled, a se nisem pustila motiti.
Prav za december, res.

Decembra imamo navsezadnje malo več časa biti doma. Srečamo se z družino, s prijatelji. Vzdušje cingljanja zvončkov je ves čas v zraku. Mogoče sem nepoboljšljiv romantik.
Še nekaj je decembra zelo na mestu - sneg. Zadnja leta prej izjema kot pravilo, pa zato bolj dragocen. Ko bi ga napadlo vsaj pol metra med prazniki, ko smo doma, takega bleščečega, belega, v kosmih ali drobnih zvezdicah ...! To bi bila pika na i.

Vesel december!