Miklavž, pridi

Prvi v vrsti treh prihaja danes ponoči. Navadno se od njega pričakuje najmanj, mogoče mi je zato zadnje čase najbolj simpatičen. Miklavž je malce starokopiten, nosi pomaranče, čokolade, rokavice ... pa še s parkeljni in šibo straši.
Iz otroštva se spominjam: Bila je že trdna noč (no, ta je decembra že kar kmalu), z mamo in sestrico smo bile same doma. Naenkrat začne močno rožljati in z debelo verigo udrihati po vhodnih vratih. (Komu bi dandanes padlo to na pamet, uničevati tujo lastnino?!) Mama se je prestrašila, tudi midve s sestro, seveda. Še danes ne vem, kdo je to bil. Spomnim pa se občutka, da to ni bil hec.

Sinko se Miklavža veseli. Čeprav ni čisto gotov, da ga bo zjutraj čakalo presenečenje, mu je v dobrikanje nastavil doma pečenega parkeljna. Mogoče ga hoče pretentati, da mu ne bi pustil šibe.
Iz dobro preverjenih virov lahko rečem, da metoda iskrenega pričakovanja, pomešana s strahom, deluje. Miklavž bo zamižal na eno oko. Šibe letos ne bo ...

Miklavževi parkeljni

• 1 kg moke
• sol
• kvas
• voda
• jajce
• rozine, rdeč papir ...

Zamesimo testo za kruh. Pustimo ga, da vzhaja. Nato oblikujemo dve krogli(ci), ki ju uporabimo za glavo in trup. Z dlanmi razvaljamo dve kačici, ki sta - ena roke, druga noge. Z rozinami naredimo parkeljnove oči in popek. Na mesto ust pritisnemo rdeč jezik. Premažemo z žvrkljanim jajcem. Damo v ogreto pečico (200 stopinj Celzija) in pečemo približno 15-20 minut. Količina zadostuje za 10 do 12 omamno dišečih parkeljnov.