Iz malega raste veliko
Dnevi minevajo, tečejo, ponedeljek se kar naenkrat spremeni v petek, vikend malce postoji, a prav tako mine prehitro prehitro in tu pa tam se vprašam: Kaj si pa danes storila zase?
Zase - to pomeni nič za otroka, družino, prijatelje, službo. Saj ni v tem nič slabega in prava sreča je, če uživamo v stvareh, ki jih opravljamo povezanih z zgoraj naštetimi. Velikokrat nam vzamejo toliko časa in energije, da niti pomislimo ne nase. Kaj bi pa sploh lahko počela samo zase? In čemu?
Lahko bi šla na primer na sprehod, na jogo, na predavanje, na delavnico, na kavico ... Lahko bi se na primer udobno namestila na kavč in z dobro knjigo odjadrala v domišljijske svetove. Lahko bi se na primer zleknila v dišečo kopel in opazovala goreče svečke ali dežne kaplje ali snežinke ali ... Savna, tek, kolesarjenje, ustvarjanje česarkoli za dušo ... Možnosti je nenazadnje ogromno.
In čemu? Da se spet spomnim, kdo sem. Nisem samo mama, žena, hči, sestra, prijateljica, zaposlena ... Sem tudi jaz, ki obstaja poleg ostalih vlog; včasih prepletena z njimi, včasih mimo njih.
In da ne pozabim, da mi je tudi tako lepo. Da postanem tudi nekdo drug. Mogoče nekdo, kot sem bila v otroških letih, ki jim ne rečemo zastonj brezskrba leta. Takrat smo ponavadi kot ptički na veji, z odraslostjo pa prevzemamo vedno nove vloge, včasih toliko, da prekrijejo našo osnovno.
Hm. Danes sem vendarle naredila nekaj le zase. Bila sem na predavanju in ... pišem te vrstice. Malo? Nič ne de. Iz malega raste veliko.
Zase - to pomeni nič za otroka, družino, prijatelje, službo. Saj ni v tem nič slabega in prava sreča je, če uživamo v stvareh, ki jih opravljamo povezanih z zgoraj naštetimi. Velikokrat nam vzamejo toliko časa in energije, da niti pomislimo ne nase. Kaj bi pa sploh lahko počela samo zase? In čemu?
Lahko bi šla na primer na sprehod, na jogo, na predavanje, na delavnico, na kavico ... Lahko bi se na primer udobno namestila na kavč in z dobro knjigo odjadrala v domišljijske svetove. Lahko bi se na primer zleknila v dišečo kopel in opazovala goreče svečke ali dežne kaplje ali snežinke ali ... Savna, tek, kolesarjenje, ustvarjanje česarkoli za dušo ... Možnosti je nenazadnje ogromno.
In čemu? Da se spet spomnim, kdo sem. Nisem samo mama, žena, hči, sestra, prijateljica, zaposlena ... Sem tudi jaz, ki obstaja poleg ostalih vlog; včasih prepletena z njimi, včasih mimo njih.
In da ne pozabim, da mi je tudi tako lepo. Da postanem tudi nekdo drug. Mogoče nekdo, kot sem bila v otroških letih, ki jim ne rečemo zastonj brezskrba leta. Takrat smo ponavadi kot ptički na veji, z odraslostjo pa prevzemamo vedno nove vloge, včasih toliko, da prekrijejo našo osnovno.
Hm. Danes sem vendarle naredila nekaj le zase. Bila sem na predavanju in ... pišem te vrstice. Malo? Nič ne de. Iz malega raste veliko.
 |
| Iz malega raste veliko, res. Naš mali umetnik to ve. |
 |
| Polžki v novembrski travi. |
Komentarji
Objavite komentar