Na Veliko planino
Letošnje zadnje avgustovske dneve po dežju in precejšni ohladitvi doživljam kot od boga poslane. Spet veliko sonca in poletne temperature, ogrela se je tudi Kolpa (preizkušeno drži). Kar ne vleče v šolo in v službo ...
Čeprav bi v soboto zjutraj raje poležavali, smo vendarle vstali ob šestih in se odpravili na Veliko planino. Nisem še bila. Slikice lesenih planšarskih koč najbrž poznate, to je bilo tudi vse, kar sem poznala jaz.
Vzpon do Male planine je podoben tistemu na Mirno goro. Tri četrt ure marša in lovljenje sape skozi gozd, nato travniki in prve kočice in - krave. Trava pa mehko zelena.
Seveda smo se podali še na Veliko planino, a polurni sprehod je minil v lahkotnejšem tempu, tudi zato, ker so bile oči zaposlene s prekrasnimi razgledi.
Na Veliki planini pa kar trije planinski domovi in nebroj lesenih hišk, od katerih nekatere ponujajo kislo mleko, sir, žgance. Poizkusili. Priporočamo.
Vtisi? 'Velika planina' je veliko večji pojem, kot sem si predstavljala. Hišk je res veliko, travniki oz. pašniki, kamor seže oko, krave in telički(!) mirni in sproščeni in tako nekako se začneš počutiti tudi sam.
Obilo motivov za fotografe, obilo poti za sprehajalce. Obilo je bilo tudi ljudi, a s(m)o se razpršili po planjavah, tako da je bilo prav lepo.
Čeprav bi v soboto zjutraj raje poležavali, smo vendarle vstali ob šestih in se odpravili na Veliko planino. Nisem še bila. Slikice lesenih planšarskih koč najbrž poznate, to je bilo tudi vse, kar sem poznala jaz.
Vzpon do Male planine je podoben tistemu na Mirno goro. Tri četrt ure marša in lovljenje sape skozi gozd, nato travniki in prve kočice in - krave. Trava pa mehko zelena.
Seveda smo se podali še na Veliko planino, a polurni sprehod je minil v lahkotnejšem tempu, tudi zato, ker so bile oči zaposlene s prekrasnimi razgledi.
Na Veliki planini pa kar trije planinski domovi in nebroj lesenih hišk, od katerih nekatere ponujajo kislo mleko, sir, žgance. Poizkusili. Priporočamo.
Vtisi? 'Velika planina' je veliko večji pojem, kot sem si predstavljala. Hišk je res veliko, travniki oz. pašniki, kamor seže oko, krave in telički(!) mirni in sproščeni in tako nekako se začneš počutiti tudi sam.
Obilo motivov za fotografe, obilo poti za sprehajalce. Obilo je bilo tudi ljudi, a s(m)o se razpršili po planjavah, tako da je bilo prav lepo.
 |
| Najmlajši član odprave. |
 |
| Ženski del naše ekipe. |
 |
| Odprti cvet bodeče neže - obet sončnega vremena! |
Joj, kako vam je bilo lepo. Srce mi vriska, ko vidim te planšarije. Veliko planino kar dobro poznam. Ko hodim po gorskem svetu, mi vedno prideta na misel Kekčeva pesem in Gregorčičeva Nazaj v planinski raj..
OdgovoriIzbriši