Vzamem ...
Ko matičar vpraša: Ali vi, ta pa ta, vzamete to pa to/tega pa tega ... v dobrem in slabem (in še kar nekaj stvari našteje v primer, opozorilo, ponazorilo(?)), sploh kdo misli resno? Ali če vprašam drugače - je sploh mogoče vzeti vse neznano, kar še prihaja v paketu življenja v dvoje (troje?), ko pa velikokrat še tistega, kar poznamo, ne sprejemamo?
Oh, ja, resno sem poslušala matičarja in nekoliko vzneseno! In v najboljšem primeru sem mislila - resno, ko sem rekla Da. Vzamem. Toda - če bi res vzeli vse, kje bi bil prostor za nesoglasja, prepire, zamere, ljubosumje, nezadovoljstvo, strah, žalost ...?
Torej, raje recimo: Da, vzamem po najboljših močeh. In to v najboljšem primeru tudi naredimo.
Oh, ja, resno sem poslušala matičarja in nekoliko vzneseno! In v najboljšem primeru sem mislila - resno, ko sem rekla Da. Vzamem. Toda - če bi res vzeli vse, kje bi bil prostor za nesoglasja, prepire, zamere, ljubosumje, nezadovoljstvo, strah, žalost ...?
Torej, raje recimo: Da, vzamem po najboljših močeh. In to v najboljšem primeru tudi naredimo.
Oooh, sem se razpisala, potem pa skocila pogledat prispevek 'Za Lilo' in se mi je vmes vse zbrisalo... Mogoce je boljse tako :) Ker sem res zafilozofirala..
OdgovoriIzbrišiJe izredno lepa cestitka !
OdgovoriIzbrišiHa ha, jaz tudi nisem razmišljala, ko sem "dahnila da" ... Zdaj pa mi zna ena prijateljica skomentirati, če sem poslušala kaj na svoji poroki - da sem obljubila "v dobrem in SLABEM" ;)
OdgovoriIzbriši