Vrt

Dokler ne preizkusiš, niti ne veš, da obstaja taka strast, kot je vrtnarjenje. Zametki so se pojavili že pred leti, na balkonu študentskega stanovanja, kjer sem gojila dišavnice. V loncih, bolj za igračkanje kot zares. Prvi vrt sem dobila z nakupom svojega prvega stanovanja, ki mu je pripadal kos zemlje. Nasadila sva vrtnin, zelišč, maline in robide. In občudovala.
Nakar smo se preselili, a svojega vrta nismo imeli. Bilo je mnogo opravil, ideje so jih prehitevale. Lani jih je dež dobro zalil, tako da je letos možek začel zbijati - jako moderne, popularne in trendi - visoke grede. Eno po eno. Tako sem tudi sadila - eno vrtnino po eno, ne upoštevaje dobrih in slabih sosedov.
Vrt še zdaleč ni končan. Manjkajo mu na primer začimbnice in dišavnice, ima pa trenutno tako podobo.

Terasaste visoke grede. Na njih čebula, pesa, solata, jajčevci, paradižniki, grah, kumare, bučke, brstični ohrovt ... vmes kapucinke za odganjanje nepridipravov.

Sejančki okre, japonskih kumar in lubenic lepo uspevajo na topli in s soncem obsijani podlagi. Od včeraj so - pravzaprav - že na svoji zemlji.

Levo zgoraj - pragozd stebel rdeče pese. Nato kapucinke med čebulo. Spodaj - zelo mlada bučka. Levo spodaj - pogled na okroglo visoko gredo.

Paradižniki, med drugim.

Do sedaj nisem poznala pravih jajčevcev, uspevali so mi le 'zakrknjenci', ki niso nikoli obrodili.

Naš vrt z različnih perspektiv.

Buče, kumare, grah.

 In ker danes tako lepo dežuje (in zaliva!), ne bo dolgo, ko bo spet drugačen. Takrat pa spet kakšno rečem.