Zima prihaja!

Zima prihaja!

Kako aktualen moto družine Stark iz serije fantazijskih knjig pisatelja Georga R. R. Martina je to tudi danes, me je prepričal že samo klik na današnji MMC-jev portal dnevnih novic (obveščanja po televiziji sem se po nekaj tednih prikazovanja takšnih in drugačnih statistik, povezanih s C…-19 odpovedala).

Kljub vsem možnim cepivom in testom se mi žal vse bolj in bolj zdi – da zima res prihaja.

Približno pred enim letom sem imela bližnje bralno srečanje z že precej zdelano prvo knjigo iz sage Pesem ledu in ognja – Igra prestolov. Stanje na policah naše mestne knjižnice je dokazovalo, da je knjiga berljiva in kljub svoji debelini očitno popularna, a to zame še ne pomeni, da je tudi kaj vredna.

Bila je zima, dnevi dolgi, prazniki pred vrati, pa poskusimo, sem si rekla. In me je zasvojila. Do prve koronske epizode sem tako prebrala še drugo in tretjo knjigo, Spopad kraljev in Vihro mečev, Vranja gostija in Ples z zmaji pa sta me zaposlovali med večeri sicer vsesplošne histerije peke kruha, ki sem se ji takrat nekako izognila.

Od takrat bolj ali manj sitno postopam med policami knjižnice in le redko me potolaži kakšna knjižna novost, kajti pisatelj od leta 2011 'počiva' in nikakor ne napiše novega nadaljevanja. V intervjuju marca je dejal, da karanteno izkorišča za pisanje 6. dela, Zimski vetrovi, toda knjige še kar ni in ni.

Branje močno priporočam ljubiteljem fantazijskih knjig, kot sta npr. Gospodar prstanov in mogoče Harry Potter za mlajše.

Do takrat pa, zima prihaja, dokler ne bo nekdo pripeljal v deželo pomladi. Le kdo? Mogoče mi sami?