Razglednica iz Benetk

Juhuhu! Prvomajske počitnice so tu!

Še pred samim praznikom smo jih začeli potovalno – nič pretiranega in nič fensi, s preprostim namenom zaposliti možgane, da se preusmerijo od vsakodnevnega premlevanja enih in istih stvari.

Nameni so bili sicer lepi in uresničili smo jih dvotretjinsko – zagodlo nam je vreme. Vreme, ki bi ga po novem morali poimenovati kar 'prvomajsko vreme', saj zadnja leta skorajda ni več prvomajskega kresa, na katerega se ne bi bilo treba odpraviti v bundah in z dežniki.

Ampak začnimo s prvo tretjino.

V petek popoldne smo pomahali službi in šoli ter se odpravili na Primorsko, ki je bila naše izhodišče za izletnikovanje po Italiji.

Soboto smo namreč doživeli v Benetkah. Tja smo se zjutraj iz Pirana podali s katamaranom in se pridružili množici turistov, ki oblegajo to svetovno znano mesto kanalov in mostov. V Benetkah sem bila sicer že nekajkrat (vsaj štirikrat), a tolikšne gneče se ne spomnim. Svet je res postal malo večja vas in (skoraj) vse je dosegljivo (skoraj) vsem. Pretiravam? Seveda, ampak število tistih, ki si lahko poleg kruha privoščijo tudi nekaj iger, je glede na ne tako davno preteklost vendarle veliko.

Prvi izlet na našem potovanju se je kljub vsemu začel (in končal) prav lepo. Benetke, sonce, morje, zgodnjepoletne temperature, vrvež, slikovita arhitektura, bogata kulturna dediščina, pojoča italijanska govorica, pomešana z jeziki sodobnega Babilona, gondole, kanali, vonj po kavi in pici, gneča …

Ker slika pove več kot tisoč besed, naj zgodbo dokončajo kar fotografije.

K Trgu sv. Marka po morju

Most vzdihljajev

Detajl z Doževe palače

Trg sv. Marka - vem, da podnapis ni potreben ...