Nova pomlad

Začelo sem je s poslušanjem ptičjega petja, ki je bilo v iztekajočem se tednu posebno glasno. In nato s soncem, ki je končno posijalo preko zimskih oblakov. Bilo je toplo in začutilo se je pomlad. Vetrc je sušil oprano perilo na vrvi, na plano so prišle umret prve čebele. Noči so vendarle še pod ničlo.

A slutnja se je izkazala za resnično – prišla je pomlad. S prvimi zvončki ob suhi gozdni strugi. Z vedno višjimi poganjki pomladanskih čebulnic na vrtu. S toplejšimi dnevi, malenkost daljšimi dnevi … In z notranjo radostjo, upanjem in obetom za svetlobo, vse več svetlobe.

Čeprav prva lastovka še ne prinese pomladi in četudi se zima vrne in nas - presenetljivo - zasuje celo s snegom, bo vseeno lažje čakati, vedoč, da je pri kraju in da se je nekaj novega že začelo.