Košara s knjigami

V knjižnico se že dolgo nisem odpravila s košaro. Tako, pleteno, v katero lahko nabiraš knjige, kot bi nabiral zelenjavo pri branjevkah na tržnici.

Smukam se med policami, z očmi na preži, in kdo ve, kaj odloči o tem, kaj bo pristalo v malhi: najsi košari najsi v čem drugem. Včasih je to ime pisatelja (ali pisateljice), s katerim imam izkušnjo prijetnega druženja, včasih priporočilo, včasih pa enostavno lepo oblikovana naslovnica.

Knjigo vedno malo polistam, preberem vsaj povzetek na zadnji strani in nato se odločim, ali gre z mano oz. ali grem z njo.

Tokratna košara se je napolnila z romansko pišočimi avtorji.

Najprej sem se čudila zanimivi in sveži zgodbi štirih (pol)bratov z različnih koncev Evrope, ki so bili na lovu za izgubljenim očetom, v knjigi Izgubljeni kovčki. Avtor: španski, pardon, katalonski pisatelj Jordi Puntí. Kriterij izbire – naslovnica.

Nadaljevala sem s knjigo Človeško telo Paola Giordana in se prav potopila v zgodbo o italijanskih vojakih na misiji v Afganistanu. Prikaz mladih vojakov, z vzroki in posledicami, realno, brez patetike. Glede tematike sem presenetila samo sebe, kriterij izbire – Giordanova prejšnja knjiga Samotnost praštevil.

Ki me je spomnila na še eno odlično knjigo, ki jo (ponovno) omenjam na tem mestu, to je Eleganca ježa Francozinje Muriel Barbery. Kriterij le-te izbire – priporočilo.

Priporočam naprej.

Obilo užitkov ob branju!