Je kaj novega?

Spremembe.

Zdi se mi, da sem človek, ki ne mara sprememb. Vsaj tistih korenitih ne. Raje imam znane, preverjene poti. Tako se mi zdi, čeprav del mene hrepeni po vedno novem, tudi ko si to priznam le natiho. In vendar, tako kot vedno in povsod, obstaja izjema – ustvarjanje. Ustvarjanje na vseh področjih je zame polje vedno novega in drugačnega.

Po slabih dveh letih pisanja Jeseni, zime, pomladi, poletja in zopet jeseni …, v izdihljajih umirjenosti avgusta, zaključujem pisanje pod tem naslovom. Vsebina ostaja, novi so ime, naslov, oblika …

Zakaj ime? Zakaj pa ne? Življenje je prekratko za skrivalnice.

Naslov? Razvijam širšo zgodbo Luštno. Tale stran ostaja takšna, kot je bila do sedaj. Vsega po malem, ženske zgodbe. S poudarkom na ženske, pravzaprav. Se mi zdi, da je ponekod še danes bolje skriti svoj (ženski) spol, meni pa se zdi neukvarjanje s tem prav osvobajajoče. Kdo se boji Črnega moža? Naj se skrije, mi pa se igrajmo naprej.

Oblika, podoba? Dovolj je roza barve, ki je sicer barva srčne čakre in mi nikakor ni antipatična ali kaj podobnega, toda začutila sem, da je čas za belino, spet. Naj govorijo črke in kažejo podobe.

Stvar je še v nastajanju in jo še dodelujem. Blagohotno branje, prosim.