Štirje dnevi v Bratislavi

Bratislavo sem prvič obiskala kot študentka, šla sem na poletno šolo slovaščine. Tam sem preživela dva zanimiva tedna, ki sta mi ostala v lepem spominu. Tako sem vsa ta leta, odkar sem v dvojini, nato pa že v množini, čakala na priložnost, da se vrnem tja in prestolnico Slovaške predstavim družbi. Modry kostolík, brindzové halušky, kofola, Zlaté Piesky …

Letos je čas dozorel. Po obveznem tednu na morju sem rezervirala apartma v Bratislavi, in sicer v samem starem mestnem jedru.

V štirih dneh, ki smo jih preživeli v Bratislavi, smo videli ravno dovolj starega mestnega jedra, kolikor smo želeli, se povzpeli na UFO, obiskali živalski vrt in brez posebnih časovnih pritiskov posedali, kjer se nam je zahotelo.

V nadaljevanju bom predstavila, kaj nam je ostalo s tega izleta, kaj smo zamudili in kako je stvar potekala.

1. Namestitev

Kadar za nekaj dni potujem v mesto, ga rada doživim od blizu, kar pomeni, da iščem namestitev v centru, če se le da. Strogi del starega mestnega jedra Bratislave ponuja veliko možnosti namestitve (hoteli sobe, apartmaji), a s pogojem, da do njega ne moremo z avtom. Dobesedno 100 metrov stran pa sta volk sit in koza cela in možnosti ne manjka. Mi smo preko Bookinga najeli apartma pod gradom. Lokacija se je izkazala za top, saj smo si prav vse lahko ogledali peš, hkrati pa smo imeli v kleti stavbe zelo urejeno moderno garažo in še živeli smo na odlični lokaciji – pod gradom, pred Mihaelovimi vrati (Michalská brána), streljaj od cerkve sv. Martina, v neposredni bližini trgovine (sveži kruh za zajtrk!) in restavracij …

Seveda obstaja zgleden javni potniški prevoz, za katerega tokrat ni bilo potrebe, da bi ga preizkusili.

 

2. Kaj ponuja staro mestno jedro

Staro mestno jedro ponuja sprehod po uličicah in trgih, polnih znamenitostih in zanimivostih. Na vsakem koraku je kakšna tradicionalna slovaška gostilna, prodajalna spominkov, slaščičarna ali pa trendovski bistro, lokal.

Obisk centra mesta me je popolnoma presenetil – v letih, odkar me ni bilo, se je zelo moderniziral – tu mislim na trendovske lokale, kot jih dandanes najdemo tudi v Ljubljani in še kje.

Zanimivo – po besedah domačinke, zaposlene v prodajalni spominkov – pa v strogem delu mestnega jedra ni poštnih nabiralnikov. Zaman sem iskala kakšnega, šele na drugi strani Mihaelovih vrat sem našla prvega.

Cerkev sv. Martina

Na Zvezdoslavovem trgu

Lepi Nace

Slovaško narodno gledališče

Modra cerkvica

Mihaelova vrata - tokrat v obnovi

Pod Mihaelovimi vrati - oddaljenost evropskih mest od Bratislave

 

3. Bratislavski grad

Bratislavski grad je glede na lokacijo podoben ljubljanskemu, relativno hitro dostopen iz starega mestnega jedra.

Naš apartma je bil na četrt poti do tja, tako smo ga imeli še bliže.

Do gradu vodi sprehod navkreber, dostopen pa je tudi z avtomobilom, pred gradom sta dve parkirni hiši, najbrž tudi zaradi neposredne bližine slovaškega parlamenta – stoji nasproti gradu.

Grad je dostopen z več strani (mi smo vstopili skozi Dunajska vrata …), in sicer zastonj. Plačljiv je le vstop v notranje zbirke muzeja. Nudi prelepe motive za fotografiranje, razglede na mesto in čudovit baročni vrt. Na gradu se da preživeti tudi uro do dve, v vrtu še več.

Vstop na grad skozi Dunajska vrata

Baročni vrt

Parlament

Pogled z gradu na UFO

4. UFO

Nekaj minut (peš) iz centra mesta smo se sprehodili do nezgrešljivega stolpa UFO, s katerega je čudovit razgled na vse strani Bratislave. Z dvigalom smo se zapeljali skoraj do vrha (do restavracije), nato pa smo se po stopnicah povzpeli so razgledišča, ki je na 95 m. Izkušnja je plačljiva (odrasli 7,40 €, otroci do 15. leta 3,95 €), a se splača.

Pogled z gradu

S stolpa se lepo vidi mesto

UFO ponoči

 

5. ZOO Bratislava

Kjerkoli že smo, povsod obiščemo tudi živalski vrt. Dokler je bil sin še majhen, je bila to glavna motivacija.

Bratislavski živalski vrt je dostopen z avtom in seveda javnim prevozom in umeščen med avtocesto in precej novim in ličnim blokovskim naseljem. Pred njim je zastonj parkirišče, ki pa ima omejeno število parkirnih mest. Mi smo šli v nedeljo dopoldne in brez problema našli prostor, ob povratku pa je bilo res vse zasedeno.

Živalski vrt me ni navdušil. Je kar prostran, in na vsakih nekaj korakov so lokali s hitro hrano, pijačo, a pogrešala sem večjo raznolikost živali in malo lepšo urejenost (primerjam z ZOO Ljubljana ali Zagreb).

Vstopnina: odrasli 7 €, otroci do 15. leta 5 €.

6. Kaj pa šoping

Motivacija za najstnike (po letih in za tiste na skrivaj) pa je seveda šoping. Ker smo imeli en dan deževen do poznega popoldneva, smo ga del namenili obisku lepo urejenega nakupovalnega centra ob Donavi Eurovea. Eurovea se razteza med – rekla bi – elitnimi večstanovanjskimi stavbami (= bloki), hkrati z njimi pa ponuja prelepo sprehajališče od npr. Zvezdoslavovega trga (zelo obiskan trg, na katerem se zmeraj kaj dogaja – ulični artisti, koncerti na prostem …) ali Narodnega gledališča ob Donavi. Eurovea ima več vhodov/izhodov. Posebno privlačni so tisti na rečni strani, saj se vzdolž njih nekaj sto metrov kar vrstijo lepo urejeni lokali s hrano in pijačo – rdeča nit med njimi pa je enotna zunanja podoba (vse je v naravnem lesu, mizice, stoli, paviljoni …), ki pride še do posebnega izraza zvečer, ko je vse v lučkah. Še tako zakrknjenim antinakupovalcem priporočam vsaj sprehod do tja.

Utrinek z nočnega sprehoda

5. Kaj smo odnesli domov

Predvsem lepo izkušnjo srednjeevropskega mesta. Nato presenečenje, kako sodobna je Bratislava postala. Toplino v srcu, ko smo v trgovini naleteli na karičko – topljen sir, kot naša zdenka (spomin na otroštvo pri babici). Navihane spomine na kofolo – slovaško kolo, primerljivo z našo cocto (spomin na študentsko Bratislavo, ko se mi je zdela nepitna, tokrat sploh ne). Okus brindzovíh halušk, za katere zdaj vem, da sploh ni vseeno, kje jih ješ, okusi se precej razlikujejo. Gre za neke vrste mini njoke v omaki s kislo smetano in brindzo, tj. ovčjim sirom, originalno tudi posute z ocvrto slanino (ali ocvirki).

In še mnogo vtisov, ki so nas napolnili, in jih bomo podelili z družino in s prijatelji, nato pa jih bomo – kot vse ostalo – zapakirali med spomine.

Brindzové halušky

6. Morje v Bratislavi

Morje v Bratislavi seveda ni morje, pač pa jezero, ki poleti daje vtis morja. Zlaté Piesky sem spoznala že v prvem obisku Bratislave, ko sva se s cimro med vikendi hladili v osvežilni vodi. Kopališčne je bilo urejeno že takrat, danes pa je seveda ponudba (ob)vodnih doživetij neprimerno večja.

Jezero je dostopno z avtom in z javnim prevozom, parkirnina je plačljiva, prav tako vstopnina.

Nam tokrat ni uspelo tja, saj nam je malo ponagajal dež.

 

7. Kaj bi danes naredili drugače

Če bi spet želela obiskati Bratislavo, pravzaprav ne bi ničesar spremenila.

Če pa bi želela malce razširiti pogled po Slovaški, si bi vzela še kak dan ali dva več in jo mahnila proti Žilini (200 km severovzhodno od Bratislave). Na tej poti bi obvezno obiskala slikovito vasico Čičmany (https://slovakia.travel/en/cicmany), se sprehodila skozi Jánošíkove diery (= Janošikova vrata; Juraj Jánošík je bil slovašli Robin Hood; gre za planinski pohod; https://www.hotel-diery.sk/janosikove-diery) in se razvajala v termah Rajecké Teplice (= Rajske toplice; https://www.spa.sk/en/thermal-swimming-pools).