Sedanjost je ženskega spola

Mogoče je naključje, mogoče ni, toda zadnje čase imam občutek, da prihajajo v ospredje knjige ženskih avtoric. Vsaj jaz sem v kratkem prebrala kar štiri knjige, ki so jih podpisale avtorice. In če vzamemo, da so tudi leposlovne knjige pričevalke svojega časa, nam imajo zgodbe, ki izhajajo, veliko povedati.

Prva takih avtoric je irska milenijka Sally Rooney, ki je v dveh letih napisala kar dve odmevni knjigi – prva je Pogovori s prijatelji, druga Normalni ljudje  (po slednji so posneli tudi nadaljevanko). Pisateljica je postala literarna zvezda, njene knjige pa so zelo instagramabilne (ravno ta teden sem izraz zasledila na nacionalnem radiu). Tudi knjigi S. Rooney sta zelo iz današnjega časa, prva s prvoosebno pripovedovalko na začetku dvajsetih in druga s tretjeosebnim pripovedovalcem o srednješolcih/študentih, obe pravzaprav obravnavata podobne, če ne mestoma že iste teme. Odraščanje, preizpraševanje, kritičen pogled na družbo, samopodoba … in seveda ljubezen – do sebe in drugega. Obe zgodbi se da pravzaprav prav udobno brati tudi predvsem kot ljubezenski zgodbi – v prvi med Frances in Nickom, v drugi med Marianne in Connellom.

Knjigi, vredni literarnih sladokuscev.

 

Če se svet literarnih junakov zgoraj omenjene avtorice giblje med adolescenco in odraslostjo, pa nas njena starejša (prav tako) irska literarna kolegica Emilie Pine v svoji knjigi esejev Pišem sebi popelje v svoj intimni svet ženske in vprašanj, povezanih predvsem z ženskostjo. Emilie Pine ,,piše o skrbi za očeta alkoholika, žalosti zaradi neplodnosti, tabujih, povezanih z ženskim telesom, odraščanju in najstništvu, spolnem nasilju in položaju žensk v moškem svetu.''* Obravnava teme, ki so domače – posredno ali neposredno – vsakemu, a še vedno prevečkrat veljajo za tabu. Rekla bi, da tudi iz te knjige veje sodobnost, ki se kaže v odkritosti, neposrednosti in izrekljivosti.

 

Zadnja danes predstavljena knjiga pa je letošnja dobitnica kresnika Ivana pred morjem Veronike Simoniti. Knjiga, ki pred nami počasi odstira tri zgodbe – pripovedovalke, njene mame in babice Ivane (ki je tudi osrednja književna oseba) – je napeto in zanimivo branje, v katerem se prepletata sedanjost in čas druge svetovne vojne, pa tudi zgodbe vseh treh žensk. Ljubezen, vojna, hrepenenje, skrivnost, bolečina … vse to do konca, ki razplete klobčič pripovedovalkinih – hkrati pa še bralčevih – vprašanj.

 

 

* https://www.primus.si/pisem-sebi/?gclid=EAIaIQobChMI0JSklpWf6wIVD9KyCh3wZQhXEAAYASAAEgLYoPD_BwE (16. 8. 2020)