Zimske počitnice v Budimpešti – namestitev in sprehod po Budimu

februar 29, 2020

Zimske počitnice v Budimpešti – namestitev in sprehod po Budimu

Del tokratnih šolskih zimskih počitnic smo preživeli v madžarskem glavnem mestu – Budimpešti. Nisem bila prvič, a kot bi bila, leta tečejo …

Potovali smo trije, z avtomobilom, od doma do tja smo imeli dobre štiri ure vožnje. Budimpešto smo izbrali zaradi bližine, cenovno ugodnih namestitev, nanjo pa nas je spomnila Polona. Tam smo preživeli štiri dni, ogledom pa smo namenili tri.

V tri dele bom tako razdelila tudi to pisanje.

Budimpešta – namestitev in sprehod po Budimu

Potovali smo po Hrvaški, od Zagreba do 70 km pred ciljnim mestom po skoraj prazni avtocesti, ki je peljala po nepregledni ravnini. Po slabih 430 km smo prispeli v sončno, a vetrovno mesto ob Donavi. S pomočjo Bookinga smo našli prav spodoben hotelček v središču mesta (okrožje V) z apartmajskimi sobami in nepričakovanim parkiriščem (dvomim, da je na uradnem zemljevidu) tik ob njem. Hotel je sicer ponujal parkirno hišo kakih 250 m stran za 20 € dnevno, naše parkirišče pa le za 7,5. Kljub manj ugledni podobi dobra izkušnja.

Prvi dan smo se tako namestili, poiskali nekaj za pod zob in se sprehodili po okolici.

Vhod v naš apartma

Za zelenim hotelskim 'vrtom' odlično parkirišče

Sinagoga

Naslednji dan pa je šlo zares. Ker je bil čudovit, sicer zimski in vetroven, sončen dan, smo se po krepkem zajtrku v Budim na grajski hrib odpravili kar peš. Najprej do Donave, nato čez most do zahodnega brega reke. Že ta del poti je ponujal prelepe razglede. Ob vznožju hriba je – kako priročno – čakala vzpenjača, ki nas je za sicer predrago porabljenih 30 sekund vožnje odpeljala navzgor. Živi se enkrat, kaj hočemo!

Z budimskega gradu je prelep razgled na Donavo, mostove čeznjo, Pešto … odlično se vidi parlament.

Po fotoseansah in vzdihih občudovanja smo se nato odpravili do Ribiške utrdbe (Halászbástya) in Matijeve cerkve (Mátyás-templom). Še več občudovanja in še več fotografiranja.

Grajski hrib je poln lokalov s hrano in pijačo, tako smo se tudi mi malo okrepčali, nato pa se sprehodili po njem in se odpravili nazaj v Pešto. Na poti smo videli tri budimpeštanske mostove, šli mimo znamenitih Gellertskih term (Gellért gyógyfürdő, mesto je znano po številnih zdraviliških vrelcih) in se nato po dolgi hoji pozno popoldne usedli na kosilu. Po počitku v hotelu smo raziskali še strogo središče mesta, se pravi, da smo se sprehodili po 'Nakupovalni ulici', šli mimo preštevilnih kavarnic, gostilen, barov, trgovin(-ic) … Turistov je bilo povsod polno in mesto se je obnašalo, kot da na televizijah in novičarskih portalih zlovešči koronavirus sploh ne bi razsajal.