Knjige te zime

Če se le da, se v velikem loku izognem leposlovnim knjigam praviloma ameriških pisateljic (žal, žal), ki so nastale po raznoraznih krožkih in tečajih kreativnega pisanja. Najlažje jih prepoznamo po srednje kičastih naslovnicah, bolj ali manj srce parajočih povzetkih zgodb na zadnjih platnicah, vsakršne dvome pa prežene(ta) stran (ali dve) poimenskih zahval vsem botrom, ki so tako ali drugače sodelovali pri rojstvu 'mojstrovine'.

Da se razumemo, te knjige so veliko veliko več, kot je ali še bo kdorkoli od nas navadnih smrtnikov kadarkoli v življenju napisal, toda menim, da se jim namenja veliko preveč pozornosti. Sicer pa – glede na povpraševanje (in solventnost celo slovenskih založb) očitno ne.

Zato bom izpostavila knjigo slovenske avtorice, ki me je to zimo precej presenetila, in jo priporočam v branje. Gre za Mazohistko Katje Perat. Kljub pisateljičinem 'izletu' na področje kreativnega pisanja (in to v Ameriko!), je knjiga berljiva, privlačna, z odličnim slogom, s svežo, nenavadno zgodbo in trenutno spet aktualno tematiko položaja žensk. Hkrati pa gre za potovanje v zgodovino – v čas Freudove Avstro-Ogrske, kar se mi zdi precej kompleksno (naj na tem mestu še enkrat omenim odlično – prav tako zgodovinsko – knjigo Mojce Kumerdej Kronosova žetev).

Po Mazohistki je nastala tudi istoimenska gledališka predstava v produkciji Anton Podbevšek Teatra, ki jo trenutno igrajo – navajam kot zanimivost.

Sicer o knjigi sami lahko preberete več na Beletrininih straneh.

Še dve knjigi sta me to zimo prevzeli – 1. in 2. del življenjskega 'obračuna' norveškega pisatelja Karla Oveja Knausgårda Moj boj. Knjigi v slovenščini nista novost, a do sedaj nekako nista našli poti do mene. Glede na kvantiteto priporočam bralcem, ki se ne upehajo prehitro.

Obilo bralnih užitkov želim in kličem po predlogih za kvalitetno pomladno branje!

😊