Zgodnjejunijska

Dnevi, ki so za nami, so presenečali tako in drugače. Začelo se je pravzaprav že maja. Spoznanje, da se vse spreminja in da nič ne ostaja za vedno, me je potrlo. Da iz mojega življenja odhaja nekdo, ki mi je vlival optimizem, za-upanje in moč …, me je pravzaprav pustilo nepripravljeno in prežeto z nemirom, čeprav z iskrenim notranjim priznanjem, da bi se slovo zgodilo tako ali drugače. Toda želela sem si, da bi bilo – drugače.

Nato je prišla novica, da niti mladost ni jamstvo za brezskrbnost, radost in življenjsko silo. Kot strela z jasnega se je življenje mladega človeka postavilo na glavo in ga primoralo boriti se za svoj obstoj. Srčno upam in želim, da uspešno prebrodi preizkušnjo in nadaljuje svojo sončno pot proti zenitu.

Med vsem tem je družino zajelo vrvenje nenavadnega, a veselega nemira – v soboto smo nekoga poročili. In med pomerjanjem oblek, čevljev, krotenjem frizur … se je nekje začelo novo življenje.

Novo drobceno življenje, ki je nezmotljivo ponovno zagotovilo ravnovesje med dobrim in slabim na tem svetu.

In čeprav vem, da se bo tudi to nežno življenje enkrat končalo, naj traja, gori in sveti čim dlje, kajti ljudje smo vendarle narejeni za rast, mir in veselje.