Ozvezdje knjig

Temperaturni vročinski val, na katerem trenutno jezdi naša deželica, tudi po prihodu z morja daje vtis, da smo samo zamenjali ocean. Kopališče Prelesje pod Starim trgom je bilo včeraj fantastično podobno morju – pihal je močan topel veter in na vodi nad jezom ustvarjal celo valove. Barva Kolpe višjega toka pa je bila tako ali tako nekje med sivozeleno in turkizno. Ozvezdje kopalcev je bilo zaradi sveže temperature vode več kot zadovoljno (tam, kjer navadno čofotamo, so reki namerili že 30  ̊ C).

Tudi počitniško čtivo je (bilo) letos obarvano morsko. Najprej sem začela s Pečatom stvarjenja Elizabeth Gilbert. 551 strani knjige me je posrkalo v svojo zgodbo in z zanimanjem in vedno novim čudenjem sem sledila junakinji Almi Whittaker. Mogoče poznate avtoričin Jej, moli, ljubi, no, tale je čisto nekaj drugega.

Sledil je Mate Dolenc, tokrat sem brala njegovo Ozvezdje Jadran. Magičen naslov, knjiga pa poetično potopisna. Ostal je uvid, kako vedno bolj je zaradi industrijskih odplak predvsem italijanskih rek od severa navzdol onesnažena naša jadranska luža. Glede na to, da večina(?) sonarodnjakov morje pojmuje tam nekje do konca Istre, škoda. Če se le da, pojdite južneje.

In – zaenkrat – nazadnje krog sklepam s potopisnimi zapisi Alme M. Karlin in njenim Urokom Južnega morja. V njem pisateljica pripoveduje o svojih resničnih izkušnjah s potovanj po južnih morjih in mestoma so te pripovedi precej blizu dogodivščinam knjižne junakinje Alme Whittaker, ko je le-ta proti koncu romana potovala po južnem Pacifiku. Spoznanje se mi pravzaprav zdi precej zanimivo – ime Alma, kraj dogajanja, podobni/enaki zapisi nekaterih dogodivščin … Naključje?

Nekaj namigov za branje sem natrosila.

Če vam vročina ni všeč, hej, to je poletje! Imejte se radi in se ohladite v bližnji reki, jezeru, bazenu ali celo koščku morja. Za dežjem zmeraj posije sonce – in obratno!

Poguglajte Južni otok K. Koviča, je že vedel …