Odprto srce

Tu je – khm, khm – valentinovo. Hoteli ali ne, usidralo se je v dojemanje februarja. Tudi če reklame vztrajno mečemo v koš, ni ga časopisa ali revije, ki ne bi kakšne strani ali dveh namenil epp-ju. Kajti valentinovo velja za praznik trgovcev, ne? Smrtniki, ki smo vzvišeni nad propagando in zaukazano izkazovanje čustev skozi denarnico, ta praznik bojkotiramo, saj je toliko drugih dni, ko si lahko izkažemo ljubezen. Pa si jo?

Otroci imajo z valentinovim malo težav. Srce na voščilnici bi poslali kar vsakomur, ki ga 'imajo radi'. Kako lepo! … se raznežimo. In pristrižemo z ušesi, ko začnejo naštevati: babici, dedku, teti, najboljšemu prijatelju (istega spola!), sosedovi družini od A do Ž (kaj si bodo mislili?), prababici … Seznam skoraj brez konca, predvsem pa – brez predsodkov. Ampak valentinovo je vendarle namenjeno zaljubljencem, izkazovanju pozornosti kvečjemu družinskim članom, ne pa kar vsakemu, ki nam prečka pot.

Imajo otroci odprto srce?

Zagotovo bolj od odraslih.

Odprtost srca mi zadnje čase ne da miru. Zelo pametno je srce zakleniti, obdati ga z ograjo razuma, obzidjem predsodkov, dvomov, strahu. Zdravorazumski človek srca ne nosi na dlani, zna krotiti svoje srce, predvsem pa zna dobro premisliti, komu in koliko ga bo odprl. (Slabo vzgojeni potrošniki ogorčeno: Za valentinovo gotovo ne!)

Jasno je, zakaj srca zapiramo. Razočaranja, žalost, bolečina in strah pred ponovitvijo naštetega repertoarja ključavnico vedno znova zaklepajo, včasih tako dolgo in tako vztrajno, da se ključ zlomi.

Ali se da z zaprtim srcem živeti?

Bilo bi velikokrat praktično in najlažje, a menim, da ne. Mogoče le – životariti. Vsaka misel žalosti, vsak zbodljaj pri srcu, tesnoba … bolezen nenazadnje trkajo na naša zaklenjena vrata. Lepota – v naravi in okoli nas, smeh, ganjenost … poskušajo razkleniti ključavnico, da bi svež vetrič zapihal v kamrico naših najglobljih čustev.

Vsak, ki išče ključ, ima svoj recept zase. Mogoče je za začetek dovolj že razmislek o tem, ali imamo tudi sami nemara okoli sebe vojske čuvarjev, in ali životarimo – ali živimo.