O obredih

»Če pa prihajaš kadar koli, ne bom nikoli vedela, ob kateri uri naj pripravim srce … Potrebni so obredi.«

»Kaj je to 'obred'?« je vprašal mali princ.

»Tudi to je nekaj, kar je preveč pozabljeno,« je rekla lisica. »To je tisto, zaradi česar je kak dan drugačen, kakor so drugi dnevi, kaka ura drugačna od drugih. /../«

(A.   de Saint-Exupéry: Mali princ)

Leto je polno obredov. Kjerkoli in ves čas. Maj in junij sta z njimi radodarna. Rdenje jagod. Zorenje češenj. Borovnic.

Obredno čepimo v travi in nabiramo. Obiramo v krošnji. Klečimo v gozdu. In polnimo košarice, koške, lončke.

Obredno izrekamo besede. Izmenjavamo prstane. Trkamo s kozarci.

»Pojta in plešita skupaj in veselita se, toda vsak naj ostane sam, podobno kot je vsaka struna na lutnji sama, pa vendar skupaj odzvanjajo isti napev.

Podarita si srci, toda ne izročajta jih drug drugemu v posest.«

(Kahlil Gibran: Prerok, O zakonu)