Vse v najlepšem redu

Po razkošno poletno sončnih počitniško-prazničnih dnevih je današnja nedelja postregla s celodnevnim nežnim pomladanskih dežjem. Zemlja v gredicah, vrtovih, nasadih ga kar srka. Kdor je zadnja dva tedna sadil in sejal, se ga je razveselil.

Tudi meni je kar prijal, v pripravi na zadnje daljše službeno obdobje pred letnim dopustom me je pomiril in me utiril na delovno razpoloženje.

Malo več truda je bilo treba – gumijaste škornje, vetrovke in dežnike – pa smo vseeno krenili na popoldanski sprehod. Streljaj od zadnjih hiš na obrobju mesta, po poteh, ki jih še nista zadušila beton in asfalt, med njive in travnike, med ptice in cvetlice in majske vonje, ki so v zraku kljubovali dežju.

Aha, treba si bo zapomniti, tukaj cvetijo polja gozdnih jagod … Če jih le ne bodo vseh pokosili!

Žita na polju so segla visoko, še dober mesec pod soncem, pa bodo pripravljena za žetev.

Zeleni na travniku že delajo družbo rumena, bela, modra pa vijolična. V obliki raznovrstnih cvetov, seveda. Ivanjščice sramežljivo, a odločno nabrekajo svoje cvetne popke. Čez dan, dva bodo vzcvetele.

Z vseh strani je slišati ptičje petje in prav vse daje vedeti (ne glede na vsa alarmantna sporočila betonske globalne vasi), da je tako kot lani in kot vsa leta nazaj – nekje vse v najlepšem redu.