Pojem v dežju
Aprila res ni primerno tožiti nad
vremenom, saj je pregovorno muhasto. Toda letošnje vreme prav kliče po
komentarjih. Je zelo hvaležna tema kramljanja, saj ima vsak o njej kaj povedati
(da je dežja preveč in predvsem sonca premalo) in vsi smo si v tej temi enotni.
Dež nas povezuje.
Dve knjigi sta mi prišli v misli ob letošnjem vremenu. Naj googlam, kolikor hočem, vsi modrujejo o magičnem realizmu, simbolizmu Latinske Amerike …, nihče pa ne omeni, da je v romanu Gabriela Garcíe Márqueza Sto let samote neprestano – deževalo. Ne spominjam se prav dosti svojega branja izpred nekaj let, toda mahu, plesni zaradi dolgotrajne moče v tej knjigi se prav dobro spomnim. In čudovitega zvena tujejezičnih imen književnih oseb.
In druga?
Slovenski vremenski pregovori in reki,
kjer je zbrano slovensko ljudsko bogastvo, ki se kaže tako v sporočilih kot v
besedju o vremenu.
Nekaj cvetk iz malega travna:
April deževen, kmet ne bo reven.
Dež v aprilu je res božji dar iz
nebes.
Toda!
Če v dežju drevo cvete, nikdar
sadja ne daje.
Dež v aprilu je res božji dar iz
nebes, če pa je preveč dežja, kmet nad slabo letino godrnja.
In še nič nismo rekli o (snežno-deževnem) marcu – pregovorno sušcu! :)
Komentarji
Objavite komentar