Prebujenja

Življenje pripada pomladi. Prebuja zelenje, cvetice, ljudi. Kdor hoče gledati, lahko v vsakem utripu narave ugleda lepoto. Kdor hoče iskati, jo najde z zavezanimi očmi.

Pomladni čas je poln preobilja izdihov olajšanja in vdihov toplote sonca, svetlobe, ki človeka ogrejejo od zunaj in od znotraj in ga ženejo k vsakoletnim, skoraj obrednim spomladanskim opravilom.

Kdor se hoče prebuditi, naj sledi naravi.

Kot bi po dolgem času prišla domov, me je zadelo ponovno branje knjige Prebujenje gospodične Prim.

Utopični(?) romantično-staroveški kraj novodobnih ubežnikov (od ponorelega sveta) Sv. Irenej s svojimi k pogovorom in razmišljanjem nagnjenimi, nadvse omikanimi prebivalci, ki so – mimogrede – s svojim dojemanjem svobode, časa in druženja prava reklama za hygge-slog življenja, so me prav prevzeli. Svoje doda netipična ljubezenska zgodba dveh, za današnji svet netipičnih, protagonistov. In kot da vse to še ne bi bilo dovolj, avtorica Natalia Sanmartin Fenollera spretno krmari med zgodovinskimi obdobji, misleci, knjigami, junaki, citati …, za nameček pa vse skupaj začini z dobro mero odličnega, nadvse berljivega sloga.

Po dolgem času sem knjigo prebrala v par dneh (bila sem na mini, mini 'počitnicah'), in to ravno v tistih par dneh, ko se je poleg gospodične Prim odločno prebudila tudi pomlad. 

Toplo priporočam v (pomladansko) branje!